nedelja, januar 16, 2011

Srebro - naložba naslednjega desetletja!

Srebro je v bilo letu 2010 med najuspešnejšimi naložbami v teh kriznih časih. Na začetku lanskega leta je bila namreč ena unča srebra (to je 31,1035 gramov) vredna 11,76 evra, ob koncu leta 2010 pa je srebro kotiralo pri ceni 23,08 evra. To pomeni, da je srebro v enem letu pridelalo kar 96,26 odstotni donos in se je cena v samo dvanajstih mesecih podvojila! Donosu nikakor ne gre oporekati, a je za boljše razumevanje lanskega prirastka takoj potrebno dodati dvoje. Prvič: Srebro ne raste šele od lanskega leta, marveč na ceni pridobiva že vse od sredine leta 2003, ko se je pričelo padanje vrednosti svetovnih valut in ko se je na trgu pričel večati razkorak med ponudbo in povpraševanjem. In pod drugo: Lanski prirastek je šele dober začetek tega, kar nas čaka pri srebru v naslednjih letih. Zaradi več razlogov se namreč pričakuje, da bi lahko srebro gotovo postalo najboljša naložba za naslednje desetletje. Eden izmed najpogosteje omenjenih razlogov je ta, da ne more več dolgo veljati dogma, da je zlato nujno tako zelo dražje od srebra. Namreč, zgodovinsko gledano je med zlatom in srebrom veljalo razmerje 1 : 15, kar je pomenilo, da si moral za eno unčo zlata dati 15 unč srebra. Danes (16.1.2011) je to razmerje pri 1 : 45, kar kaže na izrazito podcenjenost srebra. A vendarle se tukaj pojavi največji trik. Namreč, večina, zares večina, izkopanega zlata do danes v zgodovini je še vedno prisotno nekje na zemlji, medtem ko smo večino nakopanega srebra nepovratno porabili (bodisi v industriji, fotografiji, zdravstvu, računalništvu, mobilnih telefonih, električnih napravah,...) in moramo za vedno novo uporabo kopati vedno več srebra iz preostalih rudnikov, ki še premorejo zadostne zaloge. Če si ogledamo, kakšno je stanje zalog srebra na zemlji, nam zgornji trik postane še bolj očiten. Namreč, leta 1950 je bilo izkopanega 10 milijard unč srebra. Že do leta 1980 so se zaloge zmanjšale na samo 3,5 milijarde unč. Danes, leta 2011, številni svetovni inštituti za geologijo menijo, da se zaloge srebra trenutno gibljejo med 700 in 500 milijoni unč srebra. In ne glede na to, je razmerje med zlatom in srebrom danes še vedno v korist zlata, kljub temu, da je bilo leta 1950 nakopanega zlata 1 milijardo unč in da je danes nakopanega približno 7 milijard unč zlata, kar bi ravno tako moralo vplivati na omenjeno razmerje, ki se bo moralo v prihodnjih letih krepko popraviti v korist srebra. Naslednji, zares močan razlog za pozitivno rast cene srebra v naslednjih letih je vsekakor v tem, da se poraba srebra krepko povečuje (število ljudi se je od leta 1980 do danes povečalo iz 2,5 milijarde na 7 milijard ljudi), tako povpraševanje fizičnih vlagateljev kot tudi povpraševanje industrije, ki raste iz dneva v dan. Raste predvsem povpraševanje razvijajočih se držav na čelu s Kitajsko in Indijo, povečuje pa se tudi uporaba srebra v zdravstvu, za proizvodnjo baterij, telefonov in računalniške opreme ter vodnih filtrov in solarnih modulov. In ravno zato je nelogično, da so zaloge srebra od leta 1980 do danes upadle za kar 91 odstotkov, pa je kljub temu srebro še vedno zelo poceni in v primerjavi z zlatom ga zares dobimo veliko že za drobiž! V kolikor bi se razmerje oblikovalo samo na podlagi razmerja med količinama surovin, bi moralo biti razmerje 1 : 10, kar pomeni, da bi morala biti že danes ena unča srebra vredna kar 140 dolarjev (trenutna cena 16.1.2011 je pri 28,44 dolarja). Da se primanjkljaj med ponudbo in povpraševanjem vztrajno povečuje, dokazujejo tudi podatki, da je že danes letno povpraševanje večje od letne proizvodnje srebra v rudnikih! Primanjkljaj, ki nastaja, se kompenzira z vse manjšimi in manjšimi zalogami v skladiščih, ki so že skoraj izpraznjena. Samo kovnica US Mint je pred dnevi sporočila, da so v prvih 12 dneh meseca januarja letos prodali več srebrnikov kot v vseh desetih mesecih leta 2010 skupaj - prodali so namreč kar 3.407.000 srebrnikov teže eno unčo! In pri takšnem stanju cena gotovo ne more ostati na trenutnih ravneh, ampak bi se morala v prhodnjih letih vztrajno povečevati. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da je trenutno cena srebra še vedno krepko, za kar 43 odstotkov, pod svojo dosedaj najvišjo nominalno doseženo ceno iz leta 1980, ko je bila ena unča srebra vredna 50 dolarjev. Zato menim, da bi srebro moralo v naslednjem desetletju krepko pridobivati na svoji ceni. Da bo cena dosegla svoje realne nivoje, bi morala na borzi doseči ceno okrog 150 dolarjev (okrog 100 evrov), v bolj pozitivnem scenariju pa se gotovo lahko pričakuje, da bi bilo potrebno za eno unčo srebra plačati že med 300 in 500 dolarji (med 200 in 400 evri). Če vmes pomislite še na to, da bo srebro eno izmed boljših zaščit pred prihajočo inflacijo oz. upadom kupne moči svetovnih valut, je jasno, da srebro danes sodi v portfelj vsakega posameznika. Tako za tiste, ki bi radi zaščito, kot tudi za tiste, ki bi radi v prihodnosti kaj zaslužili!