Po finančni prihaja demografska kriza...

Mnogi so mnenja, da je trenutna finančna situacija in z njo povezana gospodarska kriza, nekaj najhujšega, kar se nam je lahko zgodilo v zadnjih 50-ih ali več letih in da bo ob koncu te situacije v nekaj naslednjih letih spet posijalo sonce in da bomo ponovno živeli v blaginji in brezskrbnosti. Sicer sem po naravi večni optimist, a se bojim, da po sedanji finančni krizi ne bo kar tako zlepa konec težav in izzivov. Ne, ravno obratno, po finančni krizi nas čaka druga vrsta krize - demografska kriza. Avtor nemške uspešnice Zarota metuzalemov, prevedene tudi v slovenski jezik, Frank Schirrmacher namreč nazorno in matematično dokazljivo opozarja na velik porast števila starajočih v naslednjih letih in na velikansko težavo, ki bo sledila v obdobju od leta 2020 do leta 2050. Namreč, v tem obdobju bo prvič v zgodovini človeštva število starejših postalo večje od števila otrok! Zaradi pričakovanega daljšanja življenjske dobe in enormne količine upokojitev tako imenovane ˝baby boom˝ generacije se moramo vsi skupaj v naslednjih 30 letih povsem na novo naučiti staranja in z njim povezanih izzivov ali pa se bomo soočili s precejšnjimi socialnimi, finančnimi ter tudi duševnimi pretresi. Podaljševanje življenja je namreč postalo naš ključni problem in nemogoče je reševati to problematiko na star način preko pokojninskega sistema ˝pay as you  go˝, saj matematično ne vzdrži takšnega povečanja izplačevanja pokojnin ob vedno manjšem deležu vplačevanja s strani aktivnih generacij. Samo za primerjavo: še leta 1840 so imele Švedinje s 45 leti najdaljšo pričakovano življenjsko dobo – to povprečje v letu 2012 pri Japonkah znaša 85 let in narašča.

To je vidno tudi iz pripadajočega grafa v tem sestavku (glej levo!), iz katerega lahko vidite drastičen dvig pričakovane življenjske dobe od leta 1870 pa do leta 2009 - graf nazorno prikazuje, da se je pričakovana življenjska doba v tem obdobju več kot podvojila! Zanimivo je dejstvo, da so demografske napovedi, za razliko od gospodarskih napovedi, neverjetno točne. Združeni narodi so leta 1950 napovedali, da bo leta 2000 vseh prebivalcev 6.267 milijonov. Za primerjavo, leta 1950 je svetovno prebivalstvo štelo 2.521 milijonov. Razlika med napovedjo in dejanskim številom ljudi leta 2000 je zgolj 3,5 odstotka. Dejanska napaka v prognozi pa je še celo manjša! To daje slutiti, da bo demografija imela prav tudi v prihodnje, kjer so številke naravnost zastrašujoče: Po izračunih bo število starejših s 606 milijonov v letu 2000 poraslo na 1,97 milijarde v letu 2050 – več kot trikrat. Svetovno prebivalstvo se bo v enakem obdobju povečalo samo za polovico. Število ljudi, starejših od 85 let se bo do takrat s sedanjih 26 milijonov povečalo za 6-krat na 175 milijonov. Število starejših od 100 let pa se bo povečalo za kar 16-krat, iz zdajšnjih 135.000 ljudi na kar 2,2 milijona ljudi. To daje slutiti, da se bodo stroški vzdrževanja pokojninske in zdravstvene blagajne tako povečali, da jih država nikakor ne bo več zmožna financirati in vzdrževati na ravni, ki smo je navajeni danes. Zato je rešitev vsekakor varčevanje za osebno pokojnino in zlato rezervo, ki bo posamezniku nudila finančno varnost v kasnejšem obdobju ter predvsem prepotrebno finančno zaščito ob morebitnih nenadnih dogodkih (nenadno poslabšanje zdravja, partnerjeva smrt,...) Demografija je namreč zares neizprosna in že danes veljajo napovedi, da bo vsaka druga danes rojena deklica imela pričakovano trajanje življenja 100 let, vsak drugi danes rojeni deček pa bo po vsej verjetnosti dočakal kar 95 let. Te številke dajejo slutiti, da je skrb za preskrbo v starosti zdaj gotovo predana na pleča vsakega posameznika, ki mora reagirati, če želi dostojno in mirno tretje življenjsko obdobje! Če namreč povzamemo besede francoskega filozofa Clauda Levi Straussa, da je zlom komunizma v primerjavi z demografsko katastrofo nepomemben, nas po tejle finančni krizi gotovo čaka nova, morebiti še veliko hujša kriza, v kateri bodo prizadeti direktno tisti, ki ne bodo pravočasno reagirali na spremembo situacije, ki se odvija prav pred našimi očmi!

Največja naložbena priložnost trenutne krize

Zdaj je počasi že tudi laični javnosti poznano, da živimo v največji finančni krizi po letu 1929 in da je trenutna  stopnja rizikov, ki obstajajo na trgu, zelo, zelo visoka. Poleg zgodovinsko visoke stopnje zadolženosti držav, podjetij in posameznikov je najpomembnejše za vsakega posameznika to, kako se  bo trenutna situacija razpletla. Že neodvisno poročilo banke BIZ iz leta 2007, ki govori o nevzdržnosti zadolževanja in nujnosti bankrota zahodnih, zadolženih držav, predvideva dva razpleta trenutne situacije. Oba razpleta bosta, po njihovem mnenju, prinesla visoko inflacijo, ki je vedno uničevalec srednjega razreda. Pri takšnih informacijah je tako danes nujno, da se vsak posameznik vpraša: Kako in na kakšen način se ustrezno zaščititi pred prihodnjim razvrednotenjem premoženja? Nepoučen posameznik na to nima odgovora, velikokrat pa ga nimajo niti finančniki, borzniki, bančniki, novinarji, politiki, itn... Glede na negotovo situacijo, ki vlada, je zelo iskreno povedati, da je prihodnost izredno negotova. Lahko pa seveda pogledamo v zgodovino in primerjamo trenutno situacijo ter medsebojne naložbene razrede, da ugotovimo, kam bi se danes izplačalo investirati del premoženja za  prihodnjo zaščito. Vsekakor se nam, pri zelo podrobnih primerjavah, kot izjemno podcenjen in zanimiv zdi trenutno rudarski sektor - delnice proizvajalcev surovin, posebej plemenitih kovin. Zgodovinsko gledano je namreč med sektorjem fizičnega zlata in srebra ter rudarskimi podjetji, ki te dve kovini pridobivajo, nastala velikanska vrzel, največja v zadnjih 30 letih. Za primerjavo, zlato je že 12 let v bikovskem trendu rasti, delnice proizvajalcev zlata pa so že skoraj 15 let v obratni situaciji, torej v negativnem, medvedjem trendu. To je zelo lepo razvidno tudi iz zgornjega grafa, kjer vidimo, da je nivo potrebnega zlata v gramih s katerim lahko kupimo eno točko indeksa XAU (indeks različnih proizvajalcev zlata in srebra), krepko pod nakupnimi nivoji. Ne le to, iz grafa lahko vidimo, da so delnice zlatih rudnikov izrazito podcenjene v primerjavi s fizičnim zlatom in da se pri teh delnicah ponuja izredna, zares zgodovinska nakupna priložnost. Zelo poznan in priznan svetovni finančni analitik (ki smo ga gostili tudi na enem izmed Kongresov plemenitih kovin in surovin) James Turk, avtor zgornjega grafa, vidi v tem življenjsko priložnost za investicijo, ki ima zelo, zelo velik potencial v prihodnosti (seveda tudi pripadajoče rizike, se razume!). Turk meni, da je ta graf najpomembnejši graf v letu 2012 in da se tukaj vsekakor ustvarja zgodovina, saj se takšne naložbene priložnosti ponovijo samo na nekaj let. Njegovo mnenje je vsekakor, da bodo v prihodnosti izbrana rudarska podjetja lahko dosegala donose primerljive z donosom Appla, ki je v dobrem desetletju porasel tudi za faktor 70-krat od svoje najnižje vrednosti. Ne glede na priložnosti pa je tukaj potrebno omeniti, da ima vsaka naložba tudi svoje rizike in slabosti, zato je nujno, da posameznik v ta sektor zaupa zgolj del premoženja in šele po predhodnem posvetu s strokovnjakom. Glede na depresivno stanje delnic rudnikov v zadnjih 15 letih je vsekakor nemogoče, da bi se ta trend še dolgo nadaljeval in tako je zdaj resnično dober čas, da se z delom premoženja vstopi na ta trg. Ravno zaradi časa krize namreč na trgu obstojajo tudi priložnosti, ki so, prav zaradi krize in težke situacije, še toliko večje in zgodovinsko neponovljive. Kajti, kot je dejal že Warren Buffet: ˝Ne obstajajo dobre in slabe tržne razmere. Obstaja samo napačna strategija. Vsaka slabost namreč za seboj potegne velike prednosti. Moraš jih samo prepoznati in jih izkoristiti.˝ Ne dovolite si, da bi v zgodovinsko tako pomembnih trenutkih izbrali napačno strategijo in da ne bi izkoristili zase in za vaše najbližje informacij, ki so vam na voljo!

Še sreča, da ni inflacije...

V zadnjih mesecih se veliko pogovarjamo o tem, kako naraščajo cene pogonskih goriv, predvsem bencina, dizla in kurilnega olja. Razlogov za rast cen je več, vsekakor pa sta med najbolj pomembnimi predvsem negotovost na Bližnjem vzhodu (Iran!), predvsem pa monetarna politika zadnjih nekaj let (tiskanje denarja in razvrednotenje le tega). Poleg politične in gospodarske negotovosti je tako eden izmed glavnih razlogov za krepitev cen nafte na svetovnih trgih vsekakor ekspanzivna monetarna politika, ki jo Ameriška centralna banka (FED) za spodbujanje gospodarstva, odkupovanje manjvrednih vrednostnih papirjev iz trga (hipotekarne in državne obveznice) in predvsem dolivanja likvidnosti v bančni sistem pospešeno opravlja zadnja štiri leta. Posebej ponudba novega denarja zmanjšuje vrednost le tega in zato se surovina (nafta), izražena v denarju tudi podraži, saj je potrebno za enako količino surovine dati vedno več manjvrednega papirnatega denarja. Iz vsakega enostavnega priročnika o inflaciji boste našli zapisano, da sta prekomerna ponudba denarja in inflacija neločljivo povezani. Še več, v kolikor se ekspanzivno povečuje količina denarja v obtoku (kar se zadnja leta tudi dogaja), tako se empirično pojavi tudi visoka inflacija. Vedno več denarja v obtoku namreč izzove vedno višje cene in s tem posledično na kupni moči izgubi tudi denar. Lep primer tega so cene naftnih derivatov, ki so v zadnjih 15 letih tudi v Sloveniji zelo poskočile. 95-oktanski bencin se je tako v 15 letih podražil za kar 356,6 odstotkov, dizelsko gorivo za 337,5 odstotkov, kurilno olje pa za kar 498,9 odstotkov v enakem obdobju. Zelo nazoren grafičen prikaz imate v zgornjem diagramu, ki dokazuje, kako zelo so se podražili naftni derivati od leta 1997 pa do prve polovice leta 2012. V kolikor ste preračunano samo s cenami goriva želeli ohraniti kupno moč vašega denarja, ste morali v tem enakem obdobju (15 let) na svoji naložbi narediti najmanj takšen donos, kot so se podražili naftni derivati. Torej, vam je morala naložba v 15 letih prinesti reci in piši vsaj 500%, da ste ohranili kupno moč. V kolikor niste uspeli pridelati takšnega donosa, ste realno izgubili na vaši kupni moči oziroma za enak denar danes dobite veliko, veliko manj - in to ne le bencina, marveč tudi večine življenjskih potrebščin, nujnih za normalno življenje. V obdobju zadnjih 15 let so vam lahko takšen donos zagotovile le kapitalske naložbe (zlato, srebro, nepremičnine, delnice), nikakor pa ne denarne naložbe (depozit, državne obveznice, denar doma). Še bolj pomembno kot do danes, pa bo vprašanje ohranitve kupne moči izrazito na preizkušnji naslednja leta. Naraščajoče cene naftnih derivatov so ponavadi le eden izmed prvih znanilcev upada kupne moči denarja in so ponavadi indikator za prihajajočo višjo inflacijo. V takšnih časih je tako zelo dobro pregledati, katere naložbe so še resnično ˝varne˝ in pri katerih naložbah lahko v prihodnje pride do razvrednotenja vrednosti in s tem tudi do večjih izgub za posameznika, ki takšne naložbe ima. Vsekakor se nič dobrega ne obeta denarnim naložbam, ki praviloma v razmerah povišane inflacije krepko izgubijo na vrednosti. Kajti, do danes nismo iz uradnih medijev slišali kaj o tem, da bi bila inflacija že nevarna, ali pa da je inflacija visoka in kakšen vpliv ima lahko na vaše premoženje, itn... Seveda iz javnih medijev teh opozoril ne bo, ker mediji operirajo s statistično inflacijo, v katero je za ˝mirnejši˝ izračun zajetih kar nekaj stvari, ki ne vplivajo na kupno moč vašega denarja in ne vplivajo na izračun kupne moči vašega gospodinjstva. Zatorej podatek o statistični inflaciji, ki se giblje nekje okrog 2% letno ni realen podatek o tem, koliko izgubimo kupne moči v primerjavi  z dobrinami, ki jih moramo kupovati (predvsem hrana, obleka, pogonska goriva,...) Realni pokazatelji za višjo inflacijo so vedno cene nafte, zlata in rast cen življenjskih potrebščin. Glede na rast teh cen vemo, da je inflacija že na delu. Kaj bo šele, če se v prihodnjih letih uresničijo napovedi o tem, da bo inflacija resnično visoka, ali da lahko, kot pričakujejo nekateri, pride celo do hiperinflacije. Iz tega stališča bodo čez nekaj let današnje cene zlata, srebra in seveda tudi naftnih derivatov videti smešno poceni. Zato ne vem, če danes še čisto drži, ko pravijo nekateri: Še sreča, da ni inflacije..