Ali je trend rasti cen plemenitih kovin že mimo?

Veliko vlagateljev je bilo to pomlad in začetek poletja 2013 na pravi preizkušnji. Pretresi na finančnih trgih so namreč zelo veliki in vedno bolj pogosti  in ker so trgi vedno znanilec nečesa v prihodnosti, se lahko vprašamo, kaj nam bo prihodnost sploh prinesla - upoštevajoč trenutno situacijo, seveda. Poleg pretresov na delniških in obvezniških trgih so se v letošnjem letu občutno znižale tudi cene plemenitih kovin, zlata in srebra. Ob upadu vrednosti za več kot 20 odstotkov pri zlatu in več kot 30 odstotkov pri srebru se pri vlagateljih pojavlja ključno vprašanje: Ali sta zlato in srebro še primerni naložbi za prihodnje obdobje ali se je trend rasti cen plemenitih kovin že zaključil? Na zgornje vprašanje bi lahko odgovorili z nekaj ključnimi podatki in primerjavami v šestih točkah: 1. Pri upadu vrednosti cen zlata in srebra se je potrebno vprašati zakaj je do padca sploh prišlo in kdo ga je povzročil. Za obe znižanji (tako v aprilu kot tudi v mesecu juniju) so odgovorne ameriške investicijske banke, ki so v urah, ko je manj trgovanja, prodajali zlato in srebro na papirju (plemenite kovine, ki niso fizično dobavljene ampak se z njimi trguje zgolj na podlagi obljube o dobavi!) in to v drastičnih količinah. Prodaja tudi po par ton zlata in srebra je kratkoročno vplivala na znižanje cene na borzi, a ne tudi na fizično sklenjene posle in ne na fizično povpraševanje, ki ostaja zelo robustno. Podoben trend zniževanja cen smo lahko videli že v letu 2008, po tistih znižanjih pa sta ceni zlata in srebra v naslednjih letih močneje poskočili. 

2. Ne glede na upad vrednosti cene zlata in srebra (ali pa prav zaradi upada cen!) so centralne banke in Azija (predvsem Kitajska) še vedno močno na nakupni strani - centralne banke so v letu 2012 kupile največ zlata v zadnjih 64 letih, samo Kitajska pa je samo v mesecu aprilu letos kupila kar petino letne proizvodnje zlata; znižanje cen v mesecu juniju 2013 pa so na Kitajskem pozdravili z zlato mrzlico, kjer je pred določenimi trgovinami za nakup plemenitih kovin čakalo kar 10.000 ljudi! 3. Kljub nekaterim medijskim objavam o koncu finančne krize se situacija nevarno poglablja in še vedno najete dolgove rešujemo zgolj in samo z novimi dolgovi. Tako še sploh nismo doživeli razpleta te finančne in gospodarske krize in njenih posledic, ki se bodo gotovo odrazile predvsem v upadu kupne moči papirnatega denarja - najverjetneje v visoki inflaciji. 4. Upad kupne moči papirnatega denarja lahko spremljamo že danes, saj so obrestne mere (zaradi likvidnostih potreb bank) tako nizke, da večina vlagateljev na svoj vloženi denar dobiva negativen donos. V takšnih okoliščinah je bilo v preteklosti zelo pomembno imeti v rokah prave vrednote - surovine in plemenite kovine - le na takšen način je namreč nekdo lahko obdržal realno kupno moč svojega premoženja. 5. Strošek izkopa zlata in srebra v rudnikih se z leti zaradi vse dražje energije ter delovne sile vseskozi povečuje. Trenutno imamo na trgu zgodovinsko situacijo, kjer je trenutna borzna cena zlata in srebra nižja od vseh stroškov, ki jih ima večina rudnikov za izkop plemenitih kovin na svetu. Na prvem grafičnem prikazu tako lahko vidite, da je trenutna borzna cena zlata pod povprečnimi stroški izkopa, ki se bodo (razvidno iz grafa) v prihodnje še povečevali. Zaradi naraščanja stroškov od leta 2000 dalje lahko vidimo, da je cena zlata vseskozi držala vsaj nivo nad stroški. Kajti, če je borzna cena nižja od cene stroškov, ki jih imamo za izkop, ali bi vi kot direktorji rudnika še dobavljali blago na trg in tako zavestno ustvarjali minus na podjetju? Glede na vse bolj povečano povpraševanje me zanima, kako menite, da bo pomanjkanje ponudbe rudnikov (ki se že dogaja) vplivalo na prihodnjo ceno? Zelo podobno je tudi pri srebru, kot lahko vidite iz drugega grafičnega prikaza. V sredini imate borzno ceno za unčo srebra, datirano 31.5.2013, na desni strani grafikona pa imate povprečne stroške izkopa srebra največjih rudnikov na svetu. Iz tega grafičnega prikaza je jasno razvidno, da so tudi tukaj stroški izkopa višji, kot je trenutna borzna cena. Kako menite, da bo to vplivalo na prihodnjo ponudbo? 6. Kljub upadu vrednosti cen zlata in srebra ali pa prav zaradi tega so največji finančni prognostiki še vedno zelo optimistični glede nadaljnjega gibanja cen zlata in srebra. Dr. Jim Rogers, dr. Marc Faber, Gerald Celente, Doug Casey, Peter Schiff in ostali so mnenja, da so plemenite kovine še vedno v bikovskem trendu in da trenutna korekcija ponuja zgolj dobro nakupno priložnost za zaščito v prihodnosti! Omenjeni analitiki trenutno opozarjajo na zelo nevarno situacijo, ki lahko določene trge v nekaj naslednjih mesecih pripelje do konkretnih zlomov (trg delnic, trg obveznic, trg izvedenih finančnih inštrumentov) in zato svetujejo, da je potrebno zlato in srebro še vedno držati v svojem portfelju naložb. Zakaj? Predvsem zato, ker so mnenja, da bodo posledice trenutne finančne in monetarne politike katastrofalne in da bomo priče velikim izgubam vrednosti premoženja ob posledicah razpleta finančne krize. In če nimajo prav, kam bi drugače lahko investirali svoje presežke? Kaj pa je v trenutni negotovi situaciji sploh alternativa preostalim naložbam?

Največja naložbena priložnost trenutne krize

Zdaj je počasi že tudi laični javnosti poznano, da živimo v največji finančni krizi po letu 1929 in da je trenutna  stopnja rizikov, ki obstajajo na trgu, zelo, zelo visoka. Poleg zgodovinsko visoke stopnje zadolženosti držav, podjetij in posameznikov je najpomembnejše za vsakega posameznika to, kako se  bo trenutna situacija razpletla. Že neodvisno poročilo banke BIZ iz leta 2007, ki govori o nevzdržnosti zadolževanja in nujnosti bankrota zahodnih, zadolženih držav, predvideva dva razpleta trenutne situacije. Oba razpleta bosta, po njihovem mnenju, prinesla visoko inflacijo, ki je vedno uničevalec srednjega razreda. Pri takšnih informacijah je tako danes nujno, da se vsak posameznik vpraša: Kako in na kakšen način se ustrezno zaščititi pred prihodnjim razvrednotenjem premoženja? Nepoučen posameznik na to nima odgovora, velikokrat pa ga nimajo niti finančniki, borzniki, bančniki, novinarji, politiki, itn... Glede na negotovo situacijo, ki vlada, je zelo iskreno povedati, da je prihodnost izredno negotova. Lahko pa seveda pogledamo v zgodovino in primerjamo trenutno situacijo ter medsebojne naložbene razrede, da ugotovimo, kam bi se danes izplačalo investirati del premoženja za  prihodnjo zaščito. Vsekakor se nam, pri zelo podrobnih primerjavah, kot izjemno podcenjen in zanimiv zdi trenutno rudarski sektor - delnice proizvajalcev surovin, posebej plemenitih kovin. Zgodovinsko gledano je namreč med sektorjem fizičnega zlata in srebra ter rudarskimi podjetji, ki te dve kovini pridobivajo, nastala velikanska vrzel, največja v zadnjih 30 letih. Za primerjavo, zlato je že 12 let v bikovskem trendu rasti, delnice proizvajalcev zlata pa so že skoraj 15 let v obratni situaciji, torej v negativnem, medvedjem trendu. To je zelo lepo razvidno tudi iz zgornjega grafa, kjer vidimo, da je nivo potrebnega zlata v gramih s katerim lahko kupimo eno točko indeksa XAU (indeks različnih proizvajalcev zlata in srebra), krepko pod nakupnimi nivoji. Ne le to, iz grafa lahko vidimo, da so delnice zlatih rudnikov izrazito podcenjene v primerjavi s fizičnim zlatom in da se pri teh delnicah ponuja izredna, zares zgodovinska nakupna priložnost. Zelo poznan in priznan svetovni finančni analitik (ki smo ga gostili tudi na enem izmed Kongresov plemenitih kovin in surovin) James Turk, avtor zgornjega grafa, vidi v tem življenjsko priložnost za investicijo, ki ima zelo, zelo velik potencial v prihodnosti (seveda tudi pripadajoče rizike, se razume!). Turk meni, da je ta graf najpomembnejši graf v letu 2012 in da se tukaj vsekakor ustvarja zgodovina, saj se takšne naložbene priložnosti ponovijo samo na nekaj let. Njegovo mnenje je vsekakor, da bodo v prihodnosti izbrana rudarska podjetja lahko dosegala donose primerljive z donosom Appla, ki je v dobrem desetletju porasel tudi za faktor 70-krat od svoje najnižje vrednosti. Ne glede na priložnosti pa je tukaj potrebno omeniti, da ima vsaka naložba tudi svoje rizike in slabosti, zato je nujno, da posameznik v ta sektor zaupa zgolj del premoženja in šele po predhodnem posvetu s strokovnjakom. Glede na depresivno stanje delnic rudnikov v zadnjih 15 letih je vsekakor nemogoče, da bi se ta trend še dolgo nadaljeval in tako je zdaj resnično dober čas, da se z delom premoženja vstopi na ta trg. Ravno zaradi časa krize namreč na trgu obstojajo tudi priložnosti, ki so, prav zaradi krize in težke situacije, še toliko večje in zgodovinsko neponovljive. Kajti, kot je dejal že Warren Buffet: ˝Ne obstajajo dobre in slabe tržne razmere. Obstaja samo napačna strategija. Vsaka slabost namreč za seboj potegne velike prednosti. Moraš jih samo prepoznati in jih izkoristiti.˝ Ne dovolite si, da bi v zgodovinsko tako pomembnih trenutkih izbrali napačno strategijo in da ne bi izkoristili zase in za vaše najbližje informacij, ki so vam na voljo!