Še sreča, da ni inflacije...

V zadnjih mesecih se veliko pogovarjamo o tem, kako naraščajo cene pogonskih goriv, predvsem bencina, dizla in kurilnega olja. Razlogov za rast cen je več, vsekakor pa sta med najbolj pomembnimi predvsem negotovost na Bližnjem vzhodu (Iran!), predvsem pa monetarna politika zadnjih nekaj let (tiskanje denarja in razvrednotenje le tega). Poleg politične in gospodarske negotovosti je tako eden izmed glavnih razlogov za krepitev cen nafte na svetovnih trgih vsekakor ekspanzivna monetarna politika, ki jo Ameriška centralna banka (FED) za spodbujanje gospodarstva, odkupovanje manjvrednih vrednostnih papirjev iz trga (hipotekarne in državne obveznice) in predvsem dolivanja likvidnosti v bančni sistem pospešeno opravlja zadnja štiri leta. Posebej ponudba novega denarja zmanjšuje vrednost le tega in zato se surovina (nafta), izražena v denarju tudi podraži, saj je potrebno za enako količino surovine dati vedno več manjvrednega papirnatega denarja. Iz vsakega enostavnega priročnika o inflaciji boste našli zapisano, da sta prekomerna ponudba denarja in inflacija neločljivo povezani. Še več, v kolikor se ekspanzivno povečuje količina denarja v obtoku (kar se zadnja leta tudi dogaja), tako se empirično pojavi tudi visoka inflacija. Vedno več denarja v obtoku namreč izzove vedno višje cene in s tem posledično na kupni moči izgubi tudi denar. Lep primer tega so cene naftnih derivatov, ki so v zadnjih 15 letih tudi v Sloveniji zelo poskočile. 95-oktanski bencin se je tako v 15 letih podražil za kar 356,6 odstotkov, dizelsko gorivo za 337,5 odstotkov, kurilno olje pa za kar 498,9 odstotkov v enakem obdobju. Zelo nazoren grafičen prikaz imate v zgornjem diagramu, ki dokazuje, kako zelo so se podražili naftni derivati od leta 1997 pa do prve polovice leta 2012. V kolikor ste preračunano samo s cenami goriva želeli ohraniti kupno moč vašega denarja, ste morali v tem enakem obdobju (15 let) na svoji naložbi narediti najmanj takšen donos, kot so se podražili naftni derivati. Torej, vam je morala naložba v 15 letih prinesti reci in piši vsaj 500%, da ste ohranili kupno moč. V kolikor niste uspeli pridelati takšnega donosa, ste realno izgubili na vaši kupni moči oziroma za enak denar danes dobite veliko, veliko manj - in to ne le bencina, marveč tudi večine življenjskih potrebščin, nujnih za normalno življenje. V obdobju zadnjih 15 let so vam lahko takšen donos zagotovile le kapitalske naložbe (zlato, srebro, nepremičnine, delnice), nikakor pa ne denarne naložbe (depozit, državne obveznice, denar doma). Še bolj pomembno kot do danes, pa bo vprašanje ohranitve kupne moči izrazito na preizkušnji naslednja leta. Naraščajoče cene naftnih derivatov so ponavadi le eden izmed prvih znanilcev upada kupne moči denarja in so ponavadi indikator za prihajajočo višjo inflacijo. V takšnih časih je tako zelo dobro pregledati, katere naložbe so še resnično ˝varne˝ in pri katerih naložbah lahko v prihodnje pride do razvrednotenja vrednosti in s tem tudi do večjih izgub za posameznika, ki takšne naložbe ima. Vsekakor se nič dobrega ne obeta denarnim naložbam, ki praviloma v razmerah povišane inflacije krepko izgubijo na vrednosti. Kajti, do danes nismo iz uradnih medijev slišali kaj o tem, da bi bila inflacija že nevarna, ali pa da je inflacija visoka in kakšen vpliv ima lahko na vaše premoženje, itn... Seveda iz javnih medijev teh opozoril ne bo, ker mediji operirajo s statistično inflacijo, v katero je za ˝mirnejši˝ izračun zajetih kar nekaj stvari, ki ne vplivajo na kupno moč vašega denarja in ne vplivajo na izračun kupne moči vašega gospodinjstva. Zatorej podatek o statistični inflaciji, ki se giblje nekje okrog 2% letno ni realen podatek o tem, koliko izgubimo kupne moči v primerjavi  z dobrinami, ki jih moramo kupovati (predvsem hrana, obleka, pogonska goriva,...) Realni pokazatelji za višjo inflacijo so vedno cene nafte, zlata in rast cen življenjskih potrebščin. Glede na rast teh cen vemo, da je inflacija že na delu. Kaj bo šele, če se v prihodnjih letih uresničijo napovedi o tem, da bo inflacija resnično visoka, ali da lahko, kot pričakujejo nekateri, pride celo do hiperinflacije. Iz tega stališča bodo čez nekaj let današnje cene zlata, srebra in seveda tudi naftnih derivatov videti smešno poceni. Zato ne vem, če danes še čisto drži, ko pravijo nekateri: Še sreča, da ni inflacije..

Zlato in srebro - predrago ali prepoceni?

V četrtek, 1. julija 2010 sta ceni zlata in srebra v enem dnevu zabeležili močnejši upad navzdol - zlato za dobre 4 odstotke, srebro kar za 6 odstotkov vrednosti. Cena je padla predvsem zaradi okrepitve evra, ki je pridobil dobre 3 odstotke in tudi zaradi majhne likvidnosti trga zlata v poletnih mesecih. Ob padcu cene so se oglasili tudi določeni finančni analitiki, ki ocenjujejo, da je zlato že balon in da je trenutna cena že zelo visoka. Sam osebno sicer spoštujem drugo mnenje, a ga nikoli ne upoštevam, če ni podprto z določenimi argumenti. In tudi tokrat komentarji o koncu rasti cene zlata in srebra name niso naredili nobenega vtisa. Kajti, če si ogledamo le par argumentov o trenutnem stanju na trgu kapitala, valutnih trgih in splošnem stanju v ekonomiji in gospodarstvu, nam logika govori, da se trend rasti cene zlata in srebra še zdaleč ni ustavil. Oglejmo si le pet argumentov: 1. Balon poslovnih nepremičnin v Ameriki je veliko večji, kot je bil balonček na ceni družinskih hiš. Prav tako so za te nepremičnine bili izdani krediti, katerih riziko je bil ˝zapakiran˝ v obveznico in prodan finančnim inštitucijam kot naložba. Te nepremičnine so v več kot 50% že danes prazne. Pok balona napovedujejo za letos. 2. Wall Street je v enem izmed svojih poročil ob koncu leta 2009 resnično opozoril na nevarnost povečevanja rizika pri naložbah v obveznice. Mnogi analitiki so mnenja, da so obveznice eden izmed največjih finančnih balonov, ki se lahko razpoči še pred povišano inflacijo. Tukaj nevarnost ne preti le bankam in finančnim konglomeratom, marveč predvsem konkretnim posameznikom, ki so za svojo pokojnino izbrali ˝varno˝ varčevanje v obveznicah in bančnih depozitih. 3. Zadolževanje razvitih, zahodnih držav je na tako visokem nivoju, da je Banka za mednarodni plačilni promet (BIZ) letos izdala resno opozorilo o tem, da so zahodne države (z visoko stopnjo zadolženosti) nepovratno na poti v bankrot. Svetovna dolžniška kriza naj bi imela za posledico veliko razvrednotenje valut. 4. Od nastopa krize centralne banke rešujejo gospodarstvo s povečevanjem količine denarja v obtoku in odkupom slabih vrednostnih papirjev. Empirično je dokazano, da povečevanju količine denarja v obtoku sledi povišana inflacija. Kupna moč papirnatega denarja naj bi tako v prihodnjih letih izjemno padla. 5. Ob koncu trenda rasti cene zlata v letih od 1970 do 1980 je na vrhuncu cena zlata dosegla ceno 850 dolarjev za unčo. Takrat je bilo v trg plemenitih kovin investiranega kar 20% celotnega svetovnega kapitala, ki je bil na voljo. Danes, v letu 2010, se ta odstotek giblje le okrog 2%! In s to razliko, da je danes v obtoku veliko, veliko več denarja kot leta 1980. In še s to razliko, da ima danes kupno moč veliko več ljudi, kot leta 1980. In da sploh ne omenjamo Kitajske in Indije, kjer pred negotovo prihodnostjo priporočajo investicije v žlahtne kovine. Če si ogledamo samo teh 5 argumentov, vidimo, da je prihodnost zelo negotova, da smo tik pred poglobitvijo krize in da so časi optimiziranja dobičkov absolutno mimo. V takšnih časih je veliko vprašanje, kakšne naložbe bodo izbirali vlagatelji. In če se riziki, ki smo jih opisali, uresničijo, me zanima, kam menite, da se bo prelila večina kapitala? Kam bodo bežali vlagatelji iz obveznic, prihrankov v denarju ali na banki, ko bo inflacija požirala njihov donos in glavnico? Ko bodo ljudje prodajali delniške pozicije, kam menite, da bodo v teh negotovih časih želeli investirati svoj kapital? Si lahko predstavljate kakšni bi bili ceni zlata in srebra, če se odstotek svetovnega kapitala, investiranega v trg plemenitih kovin iz 2% dvigne na 5%, bognedaj, mogoče celo na 10%?

Prihaja kriza po krizi

Mnogo finančnih analitikov se trenutno strinja, da nas čaka kriza po krizi, menda še veliko hujša in globlja, kot smo jo izkusili do sedaj. V letu 2012 se tako pričakuje nov finančni potres, saj sta tako New York Times kot tudi bonitetna hiša Moddy´s pred dobrim tednom izdala resno opozorilo pred poglobitvijo finančne krize zaradi tega, ker se v omenjem letu 2012 začenja triletno obdobje, ko bodo zapadle tvegane obveznice podjetij z nižjo oceno. Takratno povpraševanje podjetij po svežem denarju bo namreč v toliko preobremenilo kreditne trge, da bi lahko iz tega sledil plaz, ki ga ne bo mogoče ustaviti. Te obveznice so kupovale tudi banke po celem svetu, samo Nemške banke so, za primer, v ZDA investirale kar 500 milijard ameriških dolarjev. Balon obveznic je v tem trenutku največji balon na svetu in tukaj obstojajo za finančne in kapitalske trge največji riziki, ki se bodo zelo verjetno uresničili v nekaj naslednjih letih. Poleg tega pa nikakor ne smemo pozabiti, da bo velik del krize po krizi povzročila rekordna zadolženost držav in težave, s katerimi se trenutno sooča Grčija, sledile pa naj bi ji Portugalska, Španija in Irska, mnogi pa omenjajo kot zelo rizične tudi Italijo, Hrvaško in celo Slovenijo. Banka za mednarodni plačilni promet je tako izdala resno opozorilo v katerem svari pred svetovno dolžniško krizo, katere posledica bo z veliko gotovostjo povišana inflacija in razvrednotenje papirnatega denarja. Glede na to, da bodo zelo mogoči tudi socialni nemiri v prihodnjih letih, ko se bo kriza dotaknila mase ljudi, bo politika povsem gotovo izbrala ˝tišji˝ davek v obliki inflacije, ki deluje na daljši rok in ga je tako težje zaznati. Za leto 2012 je bila že objavljena pričakovana statistična inflacija v Nemčiji v višini 4%, kar pomeni, da nas takrat čaka realna inflacija v višini vsaj 8%, če ne še kaj več. Tukaj si mora tako vsak posameznik zastaviti vprašanje: Ali sem zaščiten pred inflacijo? Kajti gotovo se bo spet izkazalo, da bodo tisti, ki ne bodo imeli pravih informacij o zaščiti svojega premoženja v trenutni situaciji, ostali brez težko prisluženih prihrankov, ki so jih imeli naložene povsem varno - na bančnih vlogah ali v obveznicah. Na drugi strani pa bo manjšina, ki je delovala racionalno, iz krize izšla veliko bogatejša. Saj že veste, kako pravijo: Bodi požrešen, ko je ostale strah in obratno. In res je: trenutna kriza prinaša fantastične priložnosti za plemenitenje denarja - če jih le prepoznaš in izkoristiš v svoj prid!

Smo v banki resnično na varnem?

Če je rast cen življenjskih potrebščin veliko višja od obrestnih mer, ki jih lahko dobimo za vezan depozit, se postavlja vprašanje, ali so ti prihranki resnično varno naloženi. Še posebej, če pod varnostjo pojmujemo zaščito in ohranitev premoženja. Lahko pri 4 odstotnih obrestih zaščitimo in ohranimo svoje premoženje, če so se cene osnovnih dobrin podražile za 15 odstotkov ali več? Donosi so izredno relativna zadeva, saj na vprašanje, kakšen je tisti donos, ki bi zadovoljil tisoč ljudi navadno dobimo prav toliko odgovorov. A na splošno, če želimo hkrati varno in donosno naložbo bi to pomenilo povprečno 4 odstotke letno na varni naložbi. A če pri tem donosu upoštevamo dejavnik vedno višje inflacije, ki naše premoženje razvrednoti, je vprašanje varnosti drugačno. Razlika med statistično in realno inflacijo je kar nekaj odstotkov. A že nekaj odstotkov donosa lahko na dolgi rok vlagatelju prinese veliko več od vloženih sredstev, lahko pa mu donos, nižji od inflacije, prinese manj od njegove vloge. Inštitucije, ki skrbijo za statistično inflacijo (merjeno s košarico točno določenih dobrin) praviloma vedno poskrbijo za inflacijo v mejah med 2 do 4 odstotkov. Realna inflacija in rast cen, ki jo občuti potrošnik na življenjsko potrebnih dobrinah, pa v časih visoke inflacije govorita drugačno zgodbo. Realno inflacijo lahko izračunamo, če od podatka o novo natisnjenih količinah denarja v obtoku odštejemo realno rast gospodarstva (BDP). In kdor spremlja inflacijo v evro območju po teh dveh kazalcih, lahko v zadnjih letih opaža, da je povprečna (realna) inflacija v zadnjih petih letih okrog 5,8 odstotkov letno. Torej lahko ugotovimo, da je v zadnjih petih letih potrošnik ˝varno˝ izgubljal 1,8 odstotka na leto, če je imel denar vezan na 4 odstotke. Torej pojem varna naložba danes dobiva povsem nov pomen. Ali je resnično varno vse tisto, kar nam nudi garantiran donos ali garancijo na prihajajoči donos? Kaj nam pomeni garancija, če je inflacija višja od donosov na naložbi? Ali nismo dolžni, da v takšnih razmerah vnovič pregledamo našo naložbeno politiko in jo prilagodimo trenutni situaciji? Kajti če bomo par let pred pokojnino ugotovili, da je našo več kot zasluženo rento ˝požrla˝ inflacija, je rešitev za takšno situacijo veliko manj, kot pa če smo o tem osveščeni že danes. Ker pri denarju in naložbah gre vedno ravno za to – za dobro osveščenost v pravem trenutku.