Turk: Zlato do 8.000, srebro do 400 dolarjev/unčo

Poznan ameriški finančnik in analitik James Turk, ki bo letos v mesecu oktobru vnovič gost tokrat že 4. Kongresa plemenitih kovin in surovin v Ljubljani, je v zadnjih dveh člankih izrazito pozitivno naravnan na nadaljnjo rast cen plemenitih kovin. Kot prvo izmed glavnih gonil rasti je omenil bližajočo se hiperinflacijo dolarja, kateri se ZDA nikakor ne bodo mogle izogniti. Dolar naj bi po njegovem mnenju pred dokočnim propadom še naprej izgubljal na kupni moči, povečano povpraševanje po zlatu pa bi mogoče lahko že konec letošnjega leta unčo zlata potisnilo preko naslednje psihološke meje - 2.000 dolarjev. Vlagateljem svetuje, da vsekakor kupujejo fizično obliko zlata (zlate palice ali zlatnike kovnic, ki so na seznamu ˝good delivery˝) in odsvetuje naložbe v zlato preko različnih izvedenih finančnih inštrumentov. Sam smatra, da obstoja pri papirnatih naložbah zaradi nekritja v fizični obliki velika nevarnost razvrednotenja takšnih papirjev. Še bolj kot za zlato, pa je James Turk, poznan po svojih pravilnih napovedih v preteklosti, optimističen glede rasti cene srebra. Svoje razmišljanje je utemeljil na razmerju med zlatom in srebrom, ki trenutno ponazarja izrazito podcenjenost srebra. Namreč, v letu 2008 je bilo potrebno za unčo zlata odšteti 45 unč srebra, takoj po zlomu banke Lehmann Brothers pa je bilo potrebno za isto unčo zlata odšteti kar 84 unč srebra. To volatilnost in seveda trenutno gibanje srebra do zlata v razmerju 1 : 60 do 1: 70 bi racionalni investitorji vsekakor morali prepoznati kot dolgoročno zelo dobro naložbeno priložnost, je v svojem zadnjem članku ocenil Turk. Kajti, zgodovinsko je bilo najbolj optimalno razmerje med zlatom in srebrom 1 : 15 in ravno ob koncu zadnjega večjega trenda rasti cen plemenitih kovin je bilo leta 1980 potrebno za eno unčo zlata dati vsega 16 unč srebra! Glede na to, da je na zemlji kar 10 krat več srebra kot zlata, potem bi moralo biti razmerje, če upoštevamo samo dejavnik ponudbe, le 1 : 10. No, zgodovinsko pa se je razmerje gibalo med 1 : 15 do 1 : 16. Zaradi tega faktorja in seveda pričakovanega upada vrednosti valut po vsem svetu (ameriški dolar, evro, jen) in povečanega povpraševanja ob rekordno nizkih zalogah je Turk prepričan, da bo srebro kmalu preseglo rekordno ceno iz leta 1980, ki znaša 50 dolarjev za eno unčo. Sam osebno ocenjuje, da se bo razmerje med zlatom in srebrom popravilo nazaj do 1 : 20 že nekje med leti 2013 in 2015. Takrat bi moralo zlato po njegovih pričakovanjih doseči ceno 8.000 dolarjev za unčo; ob popravljenem razmerju med obema plemenitima kovinama pa Turk srebro vidi rekordno visoko in sicer pri ceni 400 dolarjev za eno unčo srebra.
Uveljavljeni ameriški analitik, soavtor knjige, ki je prava uspešnica z naslovom ˝The collapse of the dollar and how to profit from it˝ je tudi letos gost podjetja Elementum, kjer bo predaval na 4. Kongresu plemenitih kovin in surovin v Ljubljani, ki bo tokrat 22. in 23. oktobra na Gospodarskem razstavišču.

Prihaja kriza po krizi

Mnogo finančnih analitikov se trenutno strinja, da nas čaka kriza po krizi, menda še veliko hujša in globlja, kot smo jo izkusili do sedaj. V letu 2012 se tako pričakuje nov finančni potres, saj sta tako New York Times kot tudi bonitetna hiša Moddy´s pred dobrim tednom izdala resno opozorilo pred poglobitvijo finančne krize zaradi tega, ker se v omenjem letu 2012 začenja triletno obdobje, ko bodo zapadle tvegane obveznice podjetij z nižjo oceno. Takratno povpraševanje podjetij po svežem denarju bo namreč v toliko preobremenilo kreditne trge, da bi lahko iz tega sledil plaz, ki ga ne bo mogoče ustaviti. Te obveznice so kupovale tudi banke po celem svetu, samo Nemške banke so, za primer, v ZDA investirale kar 500 milijard ameriških dolarjev. Balon obveznic je v tem trenutku največji balon na svetu in tukaj obstojajo za finančne in kapitalske trge največji riziki, ki se bodo zelo verjetno uresničili v nekaj naslednjih letih. Poleg tega pa nikakor ne smemo pozabiti, da bo velik del krize po krizi povzročila rekordna zadolženost držav in težave, s katerimi se trenutno sooča Grčija, sledile pa naj bi ji Portugalska, Španija in Irska, mnogi pa omenjajo kot zelo rizične tudi Italijo, Hrvaško in celo Slovenijo. Banka za mednarodni plačilni promet je tako izdala resno opozorilo v katerem svari pred svetovno dolžniško krizo, katere posledica bo z veliko gotovostjo povišana inflacija in razvrednotenje papirnatega denarja. Glede na to, da bodo zelo mogoči tudi socialni nemiri v prihodnjih letih, ko se bo kriza dotaknila mase ljudi, bo politika povsem gotovo izbrala ˝tišji˝ davek v obliki inflacije, ki deluje na daljši rok in ga je tako težje zaznati. Za leto 2012 je bila že objavljena pričakovana statistična inflacija v Nemčiji v višini 4%, kar pomeni, da nas takrat čaka realna inflacija v višini vsaj 8%, če ne še kaj več. Tukaj si mora tako vsak posameznik zastaviti vprašanje: Ali sem zaščiten pred inflacijo? Kajti gotovo se bo spet izkazalo, da bodo tisti, ki ne bodo imeli pravih informacij o zaščiti svojega premoženja v trenutni situaciji, ostali brez težko prisluženih prihrankov, ki so jih imeli naložene povsem varno - na bančnih vlogah ali v obveznicah. Na drugi strani pa bo manjšina, ki je delovala racionalno, iz krize izšla veliko bogatejša. Saj že veste, kako pravijo: Bodi požrešen, ko je ostale strah in obratno. In res je: trenutna kriza prinaša fantastične priložnosti za plemenitenje denarja - če jih le prepoznaš in izkoristiš v svoj prid!