Veliko vlagateljev je bilo to pomlad in začetek poletja 2013 na pravi preizkušnji. Pretresi na finančnih trgih so namreč zelo veliki in vedno bolj pogosti in ker so trgi vedno znanilec nečesa v prihodnosti, se lahko vprašamo, kaj nam bo prihodnost sploh prinesla - upoštevajoč trenutno situacijo, seveda. Poleg pretresov na delniških in obvezniških trgih so se v letošnjem letu občutno znižale tudi cene plemenitih kovin, zlata in srebra. Ob upadu vrednosti za več kot 20 odstotkov pri zlatu in več kot 30 odstotkov pri srebru se pri vlagateljih pojavlja ključno vprašanje: Ali sta zlato in srebro še primerni naložbi za prihodnje obdobje ali se je trend rasti cen plemenitih kovin že zaključil? Na zgornje vprašanje bi lahko odgovorili z nekaj ključnimi podatki in primerjavami v šestih točkah: 1. Pri upadu vrednosti cen zlata in srebra se je potrebno vprašati zakaj je do padca sploh prišlo in kdo ga je povzročil. Za obe znižanji (tako v aprilu kot tudi v mesecu juniju) so odgovorne ameriške investicijske banke, ki so v urah, ko je manj trgovanja, prodajali zlato in srebro na papirju (plemenite kovine, ki niso fizično dobavljene ampak se z njimi trguje zgolj na podlagi obljube o dobavi!) in to v drastičnih količinah. Prodaja tudi po par ton zlata in srebra je kratkoročno vplivala na znižanje cene na borzi, a ne tudi na fizično sklenjene posle in ne na fizično povpraševanje, ki ostaja zelo robustno. Podoben trend zniževanja cen smo lahko videli že v letu 2008, po tistih znižanjih pa sta ceni zlata in srebra v naslednjih letih močneje poskočili.
2. Ne glede na upad vrednosti cene zlata in srebra (ali pa prav zaradi upada cen!) so centralne banke in Azija (predvsem Kitajska) še vedno močno na nakupni strani - centralne banke so v letu 2012 kupile največ zlata v zadnjih 64 letih, samo Kitajska pa je samo v mesecu aprilu letos kupila kar petino letne proizvodnje zlata; znižanje cen v mesecu juniju 2013 pa so na Kitajskem pozdravili z zlato mrzlico, kjer je pred določenimi trgovinami za nakup plemenitih kovin čakalo kar 10.000 ljudi! 3. Kljub nekaterim medijskim objavam o koncu finančne krize se situacija nevarno poglablja in še vedno najete dolgove rešujemo zgolj in samo z novimi dolgovi. Tako še sploh nismo doživeli razpleta te finančne in gospodarske krize in njenih posledic, ki se bodo gotovo odrazile predvsem v upadu kupne moči papirnatega denarja - najverjetneje v visoki inflaciji. 4. Upad kupne moči papirnatega denarja lahko spremljamo že danes, saj so obrestne mere (zaradi likvidnostih potreb bank) tako nizke, da večina vlagateljev na svoj vloženi denar dobiva negativen donos. V takšnih okoliščinah je bilo v preteklosti zelo pomembno imeti v rokah prave vrednote - surovine in plemenite kovine - le na takšen način je namreč nekdo lahko obdržal realno kupno moč svojega premoženja. 5. Strošek izkopa zlata in srebra v rudnikih se z leti zaradi vse dražje energije ter delovne sile vseskozi povečuje. Trenutno imamo na trgu zgodovinsko situacijo, kjer je trenutna borzna cena zlata in srebra nižja od vseh stroškov, ki jih ima večina rudnikov za izkop plemenitih kovin na svetu. Na prvem grafičnem prikazu tako lahko vidite, da je trenutna borzna cena zlata pod povprečnimi stroški izkopa, ki se bodo (razvidno iz grafa) v prihodnje še povečevali. Zaradi naraščanja stroškov od leta 2000 dalje lahko vidimo, da je cena zlata vseskozi držala vsaj nivo nad stroški. Kajti, če je borzna cena nižja od cene stroškov, ki jih imamo za izkop, ali bi vi kot direktorji rudnika še dobavljali blago na trg in tako zavestno ustvarjali minus na podjetju? Glede na vse bolj povečano povpraševanje me zanima, kako menite, da bo pomanjkanje ponudbe rudnikov (ki se že dogaja) vplivalo na prihodnjo ceno? Zelo podobno je tudi pri srebru, kot lahko vidite iz drugega grafičnega prikaza. V sredini imate borzno ceno za unčo srebra, datirano 31.5.2013, na desni strani grafikona pa imate povprečne stroške izkopa srebra največjih rudnikov na svetu. Iz tega grafičnega prikaza je jasno razvidno, da so tudi tukaj stroški izkopa višji, kot je trenutna borzna cena. Kako menite, da bo to vplivalo na prihodnjo ponudbo? 6. Kljub upadu vrednosti cen zlata in srebra ali pa prav zaradi tega so največji finančni prognostiki še vedno zelo optimistični glede nadaljnjega gibanja cen zlata in srebra. Dr. Jim Rogers, dr. Marc Faber, Gerald Celente, Doug Casey, Peter Schiff in ostali so mnenja, da so plemenite kovine še vedno v bikovskem trendu in da trenutna korekcija ponuja zgolj dobro nakupno priložnost za zaščito v prihodnosti! Omenjeni analitiki trenutno opozarjajo na zelo nevarno situacijo, ki lahko določene trge v nekaj naslednjih mesecih pripelje do konkretnih zlomov (trg delnic, trg obveznic, trg izvedenih finančnih inštrumentov) in zato svetujejo, da je potrebno zlato in srebro še vedno držati v svojem portfelju naložb. Zakaj? Predvsem zato, ker so mnenja, da bodo posledice trenutne finančne in monetarne politike katastrofalne in da bomo priče velikim izgubam vrednosti premoženja ob posledicah razpleta finančne krize. In če nimajo prav, kam bi drugače lahko investirali svoje presežke? Kaj pa je v trenutni negotovi situaciji sploh alternativa preostalim naložbam?
